Išči

Smokvina.hr

Destinacije - Hrvaška

Vinišće je majhna slikovito mestece 25 km od letališča Split, 40 km od trajektnega pristanišča v Splitu in ustrezajo različnih družb in ladij, ki je osrednje mesto za potovanja v sredini otoka.

Otok Čiovo

Čiovo on Kroatialle kuuluva saari Adrianmerellä. Sen pinta-ala on 28,8 neliökilometriä ja asukasluku noin 6 071 (2001). Saaren korkein kohta, Rudine on 218 metriä merenpinnan yläpuolella.

mesta:

Otok Korčula

Korčula je s površino 279,03 km² po velikosti šesti otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju. Na otoku sta najvišja vrhova Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm), obala pa je je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 ºC, julijska pa 26,8 ºC. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Otok je porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdički. Korčula je bila naseljena že v času neolitika. V 6. stoletju pr. n. št. je bila na otoku grška kolonija. Takrat se je zaradi obsežnih in gostih gozdov imenovala Korkyra Melaina (Črna Korkyra). Za časa vladanja rimskega cesarja Oktavijana so Korčulo leta 35 pr. n. št. zavzeli Rimljani, leta 555 pa je bila priključena bizantinskemu cesarstvu. V 9. stoletju so otoku vladali Neretljani, nato pa so se večkrat izmenjali: Benečani, bosanski vladarji in dubrovniška republika, od leta 1420 do 1797, pa je bil otok ponovno pod oblastjo Benetk. V času Napoleonovh vojn je bil i

mesta:

Otok Hvar

Hvar je hrvaški otok v srednjem Jadranu. Hvar, ki meri 299,6 km², je v turističnem pomenu najbolj znan jadranski otok. Ta sloves dolguje zelo prijetnemu podnebju. Po številu sončnih dni-povprečno sije sonce 2718 ur letno- je na prvem mestu na jadranski obali in med prvimi v Evropi. Spričo barvitosti otoka, pokritega z vinogradi, nasadi oljk in aromatičnimi rastlinami (sivka), očarljivost njegovih naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in prijetnimi, po navadi z borovimi gozddički, obraslimi plažami je Hvar eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu.

mesta:

Otok Brač

Brač je hrvaški otok v Dalmaciji. Brač je največji otok srednjedalmatinske otoške skupine, tretji po velikosti med otoki na hrvaški obali Jadrana. Površina otoka znaša 394,41 km². Od kopnega ga deli Brački kanal, od otoka Šolte Splitska vrata, od otoka Hvara pa Hvarski kanal. Najvišji vrh otoka je Vidova gora (778 m), ki je s to višino obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih. Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval \\\"Brattia\\\". Ostanki iz Rimske dobe, pa so vidni po celem otoku. V času vladanja cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku Brač pripada Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški slovani. Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se zamenja več lastnikov in v obdobju 1420-1779 pride Brač v lasrništvo

mesta:

Dubrovnik Riviera

Dubrovnik (italijansko Ragusa), (število prebivalcev 43.770 leta 1991, 49.728 leta 2001), je pristaniško mesto in eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije. Zgodovina Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808. Klima Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima . Povprečna letna temperatura znaša okrog 17ºC, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih

mesta:

Istra

Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja. Prebivalci so Istrani. Pomembnejša istrska mesta so Koper (italijansko Capodistria), Pulj ali Pula (Pola), Poreč (Parenzo), Rovinj (Rovigno), Pazin (Pisino), Labin (Albona), Buzet (Pinguente), Opatija (Abbazia), Umag (Umago), Piran (Pirano), Izola (Isola), Novigrad (Cittanova), Vodnjan (Dignano) in Milje (Muggia). Od teh so Koper, Piran in Izola v Sloveniji, Milje so v Italiji, ostali kraji so na Hrvaškem. Zahodna obala Istre je bolj razgibana in naseljena, vzhodna pa bolj strma in manj naseljena. Običajno Istro delijo na tri dele: * bela Istra (Čičarija in Učka ter vzhodni del) zaradi kamnitega krasa, * siva Istra (srednji del) zaradi glinastih tal in * rdeča Istra (zahodni in južni del) zaradi rdeče zemlje (italijansko: terrarossa). Ime Istra izhaja iz ilirskega plemena Histri, po drugi teoriji pa po reki Histar (Donava) za katero se je v starih časih domnevalo da se v Istri zl

mesta:

Peljesac

Pelješac, (italijansko Sabbionocello) polotok na vzhodni obali Jadrana, je podolgovate oblike, dolg 65 km in širok do 6 km, ter za Istro največji polotok na tem delu Jadrana. Pelješac leži v južni Dalmaciji med Neretvanskim kanalom in kanalom Malega Stona na severovzhodu ter Pelješkim in Mljetskim kanalom na jugozahodu. Pelješac ima geografske, podnebne in etnografske značilnosti dalmatinskih otokov. Znan je po prijetnem podnebju, (povprečna januarska temperatura znaša 9,3ºC, julijska pa 26,7ºC), vinogradništvu (proizvodnja Dingača - enega najboljših hrvaških vin), ribolvu in gojenju školjk. Najvišja gora na Pelješcu je Sveti Ilija, ki doseže višino 961 mnm.Domačini jo imenjujejo tudi Zmijsko brdo, pa tudi Monte Vipera. Polotok so prvi poselili Iliri, kar izpričujejo številna nadišča pri Orebiću in drugih krajih. Za Grki, Rimljani, Bizantinci Neretljani in zahumskimi knezi, pa so mu najdlje gospodarili Dubrovčani, ki so na Pelješac prišli leta 1333 in ostali do 1808. Starokrščansko in predromansko obdobje s

mesta:

Otok Vis

Vis je hrvaški otok v srednjem Jadranu in je s površino 90,3 km² deseti največji otok na hrvaški obali. Vis je otok v srednjedalmatinskem arhipelagu znan po lepoti, zelo prijetnem podnebju, saj ima malo padavin, (samo 560 mm letno, od tega 50 mm poleti) in prijetnih temperaturah (srednja januarska temp. je 8,9ºC, julijska pa 24,3ºC), in po vlogi, ki jo je pogosto imel v zgodovini. Otok od severovzhoda proti jugozahodu prepletajo kraška polja (Dračevo polje,Plisko polje, Zlo polje). Najvišji vrh na otoku je Hum (587 mnm). Ob zahodni obali otoka je prostran Komiški zaliv s peščenim dnom. Južna obala ima več malih zalivov (Travna Vela, Stiniva, Teleška Vela, Ploče in druge). Najboljše pristanišče je v mestu Vis, ki leži na severni obali. Na otoku sta dve večji naselji: Vis in Komiža, poleg teh dveh naselij pa je še nekaj manjših vasi: Oključina, Podšpilje, Rukovac in Zelena Glava.

mesta:

Otok Pag

Pag je hrvaški otok; leži v srednjem Jadranu. S celino je povezan s Paškim mostom. Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Na njem živi 8.398 prebivalcev (popis 2001). Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv na koncu katerega leži uvala Caska, in zaliv Stara Novalja. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih vada na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) vzgajajo vinsko trto in sadje.. Na otoku je razvito ovčarstvo (znan paški sir). Največje mesto na otoku je istoimenski Pag. Ostala večja naselja sta še Novalja in Lun. Ostala manjša naselja in zaselki so še Košljun, Miškovići, Dinjaška, Povljane, Vlašići, Smokvica, Stara Novalja in Tovarnele.

mesta:

Otok Vir

Vir (italijansko Puntatruda) je otok in istoimensko naselje. Površina otoka je 22,07 km², dolžina obale meri 31,940 km. Otok leži zahodno od skrajnega južnega dela Paga v Dalmaciji. Vir je severozahodno nadaljevanje Privlačkega polotoka, od katerega ga deli ozka in plitva Privlačka plitvina. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili tako, da so skoznjo omogočili plovbo manjšim ladjam. Sedaj je otok s celino povezan z mostom zgrajenim na enajstih stebrih. Na otoku se nahajajo tri naselja: Vir, Torovi in Lozice. Zahodni del otoka pokriva vrsta apnenčastih gričev: sv. Juraj (visok 112 mnm), Barbenjak (116 mnm), Vranjak (110 mnm). Otoške obale so slabo razčlenjene, le severovzhodna je bolj razvejana in se blago spušča proti morju, ki je v obalnem področju pokrito s finim peskom. Največje naselje na otoku je Vir, ki leži ob obali zaliva Sapavac s plitko peščeno plažo. Iz Vira se vidi vse do Paga in na \\\"visoko morje\\\" vse do otokov Ugljan, Rivanj, Molat in Ist. Zgodovina Vir (otok) se v starih listinah prvič ome

mesta:

Otok Šolta

Šolta je otok v srednji Dalmaciji v bližini Splita, od katerega ga loči Splitski kanal. Leži zahodno od Brača in ima površino 51,9 km², dolžina obale meri 79,450 km. Najvišji vrh leži pri naselju Gornje Selo z višino 237 mnm. V notranjosti zahodnega dela otoka se razprostira okoli 6 km dolgo in do 2 km široko kraško polje zasajeno z raznimi kulturami. Vzdolž zaliva Maslinica se nahaja sedem manjših otočkov. Glavno mesto otoka je naselje Grohote. Otok je bogat s floro in favno. Na otoku živi preko 100 vrst raznih živali (ptice, divje svinje, zajci itd.) Klima je sredozemska s povprečno januarsko temperaturo 7,2 ºC, povprečna julijska pa znaša 26,1 ºC. Najmanj dežja pade v poletnih mesecih. Apnenčasta obala je pretežno strma in kamnita, posebno še na južni strani otoka. Severozahodna obala je porasla s gostim grmovjem in izpostavljena severnim vetrovom, predvsem burji. Tu se nahajata največja zaliva na otoku Rogač in Nečujam. Jugozahodni del je pokrit z makijo in nizkim borovim gozdom, dočim je vzhodni del k

mesta:

Otok Rab

Rab je eden večjih hrvaški otokov v Kvarnerju. Površina otoka znaša 93,6 km², in spada v enega najbolj sončnih področij v Evropi, s povprečno 2520 sončnih ur na leto. Pokrit je z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž v slikovitih zalivih. Imajo za enega slikovitih in najlepših otokov na Hrvaškem. Na njem je tudi istoimensko mesto Rab. Otok povezuje trajektna linija s celino (Jablanac). Pred Rimljani, ki so ga zavzeli v 2. stoletju pr. n. št., so se naseljevala na njem plemena ilirskih Liburnov. Zaradi naravnih lepot in značilnosti so Rimljani na otoku že od začetka svoje vladavine postavili številne stavbe in objekte za oddih, zato lahko rečemo, da je turistična tradicija Raba v nekem smislu daljša od dveh tisočletij. Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, nato pa beneški republiki do 1779. Kot številni drugi primorski kraji je bil tudi Rab za kratek čas v sestavu Napoleonove Ilirije ( od 1805 do 1814 ), nato pa pod avstrijsko oblastjo vse do leta 1918, ko ga je

mesta:

Otok Murter

Murter je otok in naselje na istoimenskem otoku v severozahodnem delu šibeniškega arhipelag v srednji Dalmaciji. Najvišji vrh otoka, katerega površina je 17,57 km², je 125 m visoki Raduč. Dolžina obale meri 42,605 km. Od kopnega ga deli ozek Murterski kanal. Na otoku, na katerem je več naselij stalno živi 5100 prebivalcev (popis 2001). Pretežno strma jugozahodna obala je razgibana in prepredena z manjšimi zalivi, ki ob burji služijo kot naravna zaklonišča za jadrnice in manjše ladje. Na severovzhodni obali je več zalivov, ki so primerni kot sidrišča za večje (turistične) ladje. Na predelih, kjer so naravni izviri vode so se razvila naselja Murter, Betina, Jezero in Tjesno, ki leži ob najožjem delu Murterskega kanala, ter je z mostom povezan s celino. Zgodovina Najstarejši poznani prvi naseljenci otoka so bili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum pri Betini. Iz starih listin je razvidno, da sta v 13.stol. na otoku obstajali dve naselji: Veliko selo - današnji Murter in Jezero. Za naselji

mesta:

Otok Mali Lošinj

Lošinj je hrvaški otok v Primorsko-goranski županiji. Lošinj je 31 km dolg otok, s površino 74,68 km², leži na severu Jadrana v zahodnem nizu Kvarnerskih otokov. Od Cresa ga v naselju Osor loči 11 m širok umetni kanal, preko katerega je zgrajen vrtljiv most. Lošinj je s kopnim povezan s trajektnima linijama (Porozina - Brestova, Merag - Valbinska) preko otoka Cres.

mesta:

Otok Lastovo

Arhipelag Lastovo sestavlja 46 otokov in čeri na površini 56,2 km². Nahaja se južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali. Glavni otok s površino 46,9 km² je 14 otok po velikosti v Jadranskem morju. Arhipelag spada pod Hrvaško. Glavni otok Lastovo je znan po prijetnem podnebju, lepih plažah, vinogradih in ribolovu. Stari Grki so ga poznali pod imemom Ladesta. Naseljen je bil tudi v rimski dobi in srednjem veku. Otok je v svoji zgodovini pripadal različnim gospodarjem: Bizancu, nato so se nekaj časa kot gospodarji izmenjavali Neretljani, Benečani, Ogri ( od leta 1252 do 1808), kratek čas je pripadal Ilirskim provincam, nato pa je bil do 1918 pod oblastjo Avstrijcev, z Rapalsko pogodbo pa je 1920 pršel pod oblast Italije. Na otoku so štiri naselja: Lastovo, Skrivena Luka, Ubli in Most. Glavno naselje je Lastovo, ki leži na severnem delu otoka, nasproti Korčule. V mestu je nekaj zanimivih starh cerkev. Najstarejša je romanska cerkev sv. Ivana. Nad mestom so ostanki kaštela.

mesta:

Otok Krk

Krk je najsevernejši hrvaški otok; leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Krk je tudi drugi največji hrvaški otok po površini (405,22 km²); dolga leta je veljal za največjega, vendar so zadnja merjenja pokazala, da je Cres nekoliko večji (405,70 km²). S celino je od leta 1980 povezan s Krčkim mostom (bivši Titov most). Največje mesto in upravno središče na otoku je istoimenski Krk. Otok je s trajektom povezan s Cresom in Rabom. Na otoku je tudi mednarodno Letališče Reka. Za razliko od večine drugih otokov je dokaj pogozden, (skoraj tretina otoka), ter razmeroma gosto naseljen. Najvišji vrh je Obzova, ki sega 569 m visoko. Na otoku so se do danes ohranili številni glagoliški spomeniki,med katerimi sta posebej znana Statut vrbanski iz 1388 in Vrbnički misal iz 1642. Prebivalci so sicer že skozi stoletja uprabljali glagolico, uvedli so jo verjetno že v 11. stol., iz tega časa izvira tudi eden najstarejših znanih zapisov v glagolici - napis na kamnu iz predromanske cerkve sv. Lovre v mestu Krku. Glagolico

mesta:

Continental Hrvaška

Continental Hrvaška

mesta:

Dugopolje Podi

"Podi - Dugopolje" (tudi lokacije Podi vzhod-KRC-Bani-Podi West) v Dugopolju je eden največjih poslovnih con Hrvaške. V zapletenem poslovna cona Dugopolje-Podi, tik ob avtocesti A1 (Zagreb-Split) je danes nekajkrat več kot zaposleni v občini sama živi. Po koncentraciji poslovnih stavb, proračun in razvojne priložnosti, je eden od najbolj razvitih občin v Republiki Hrvaški. Naredili podroben načrt za območje Podov "" cona "RTP", kar pomeni, da vsak podjetniški zemljišče je gradbeno dovoljenje za samoumevne, saj nadomešča izjavo o DPU-jev. To pomeni, da podjetja, ki gredo neposredno vlagateljem v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj. Narejeni so vso potrebno infrastrukturo in veliko gradbenih projektov ishođene dovoljenje za infrastrukturo. Od celotne vsote urbanizirano območje 95-odstotno že v lasti, ki se uporablja v okrožju, preostali spodnji del premoženja - pravno rešiti s prejšnjimi lastniki.

mesta:

Iskanje s šifri

Google Search

Newsletter

Solution Graphics

Contact

Majstora Jurja 13, 21000 Split
Hrvatska (Croatia)
tel: +385 21 271040
fax: +385 21 271040
skype: SmokvinaTravel
MB: 2123681
OIB: 02419525960
ŽIRO RAČUN:
HR8623400091110356129
DEVIZNI RAČUN:
IBAN: HR8423400091510356908
SWIFT CODE: PBZGHR2X
ID KOD: HR-AB-21-060222784
e-mail:
info@smokvina.hr

Pretvornik valut